Ko neka oseba umre, se kaj kmalu pojavi vprašanje dedovanja – v nekaterih družinah lahko ravno dedovanje postane jabolko spora. Veste, kaj je nujni delež pri dedovanju, ali ste upravičeni do njega, čeprav vam pokojnik v oporoki ni namenil ničesar in kako pridete do tega deleža? Različne odvetniške družbe po Sloveniji imajo specializirane strokovnjake s področja dednega prava in zapuščinskih postopkov, zato si le poiščite pomoč pri njih in poskrbite, da boste dobili tisto, kar vam zakonsko pripada.
Če je pokojnik pred smrtjo spisal oporoko, potem bo njegovo premoženje razdeljeno tako, kot je želel on. Pri tem se lahko zgodi, da kakšen od dedičev, ki bi sicer po zakonu moral dobiti del dediščine, v oporoki ni omenjen in zato ne dobi ničesar – zato pa lahko v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo poskrbi, da vseeno dobi svoj nujni delež pri dedovanju.
Nujni dediči so tisti, ki spadajo v prvi ali drugi red zakonitih dedičev, to so pokojnikovi potomci, zakonec ali zunajzakonski partner, pa tudi posvojenci in njihovi potomci. Ti so, ne glede na pokojnikove želje v oporoki, upravičeni do nujnega deleža pri dedovanju, saj so zakoniti dediči in torej zakonsko upravičeni do pokojnikove zapuščine. Nujni delež pri dedovanju dedičem tretjega dednega reda – to so bratje, sestre, dedki, babice in podobno – pripada le izjemoma, to je takrat, ko so sami nezmožni za delo, torej se ne morejo sami preživljati.
Nujni delež pri dedovanju vam ne pripada avtomatsko, kljub temu, da ste do njega zakonsko upravičeni – v zapuščinskem postopku ali v dediščinski tožbi ga morate posebej zahtevati oz. uveljavljati, sicer se bo dediščina razdelila v skladu z oporoko.
Kolikšna je vrednost tega deleža je odvisno od primera do primera, saj se določa glede na skupno vrednost zapuščine pokojnika. Od te skupne vrednosti je potrebno najprej odšteti dolgove in terjatve ter vrednost večjih daril, ki so jih dobili zakoniti dediči ali jih je umrli v zadnjem letu podaril komur koli, šele nato se izračuna višina nujnega deleža.